PREDSTAVITEV | OBČINA RADLJE OB DRAVIObčina Radlje ob Dravi

Občina Radlje ob Dravi

Radlje

Predstavitev

NARAVNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RADELJ Z OKOLICO

V preteklosti so geografi območje, kjer ležijo Radlje, prištevali k Pohorskemu Podravju. Novejša regionalizacija Slovenije pa to območje uvršča v pokrajino Pohorje, Strojna in Kozjak. Na jugozahodu jo omejujejo Vzhodne Karavanke, na jugu Konjiško hribovje, na jugovzhodu Dravinjske gorice, na vzhodu Dravska ravan, na severovzhodu Slovenske gorice in na severu meja s sosednjo Avstrijo. Osrednja enota pokrajine je reka Drava, njen največji vodotok, ki teče v smeri od zahoda proti vzhodu. Severno od Drave se vzpenja približno 50 km dolgo obmejno hribovje Kozjak, ki se na vzhodu pri Kamnici dotika Slovenskih goric. Kozjak delimo na Košenjak, ki obsega ozemlje med Dravo in Bistrico in Kozjak v ožjem pomenu besede med rečicama Bistrico in Pesnico. Redko se za Kozjak uporablja tudi ime Kobansko, ki izvira iz besede kobanica, kar pomeni ogrinjalo za slabo vreme iz lipovega lubja, ki so ga v preteklosti uporabljali domačini tega območja.Južno od Drave se nahaja Pohorje, ki se na severu prevesi v 50 km dolgo Dravsko dolino. Dravska dolina povezuje Panonsko kotlino in alpski svet. Radlje ob Dravi (371 m) so nastale v širšem delu Dravske doline v Muško-Radeljski kotlini na višjem robu širokega Radeljskega polja. Radeljsko polje je največja rečno-ledeniška nasipina v Dravski dolini, ki je že nekdaj omogočala razvoj kmetijstva navkljub neugodnemu podnebju.



DRUŽBENO-GEOGRAFSKI ORIS RADELJ Z OKOLICO

Poselitev Dravske doline in okolice sega v prazgodovino, vendar nam zaradi živahnega toka reke Drave o njem priča le majhno število najdb. Skromni pečat so nam zapustili tudi Rimljani. V 6. stoletju so Sloveni sprva naseljevali prisojna pobočja Kozjaka, v 11. stoletju pa se je začela nižinska kolonizacija srednje Dravske doline. Nižinski je sledila v 13. stoletju še višinska faza kolonizacije, ki pa ji je v 15., 16. in 17. stoletju sledilo opuščanje kmetij na najvišjih in neugodnih legah. Pomembno vlogo pri poselitvi Dravske doline je imel benediktinski samostan iz Št. Pavla. Prebivalstvo je doseglo višek ob koncu 19. stoletja. V naslednjih dveh desetletjih je število prebivalstva nekoliko upadlo, od popisa 1931 pa je bila prisotna enakomerna rast.Za obdobje po drugi svetovni vojni opažamo, da je imela občina Radlje drugačne demografske značilnosti od ostalih koroških občin, ki so tedaj beležile hitro rast števila prebivalstva. Vzrok za to stagnacijo je bila predvsem slabo razvita industrija. Dravska dolina je imela od 19. stoletja pomembno prometno vlogo. Skozi njo so speljali cesto, leta 1863 pa je bila zgrajena železnica Maribor – Celovec, ki je povzročila propadanje tovorništva in splavarstva. V 20. stoletju je Dravska dolina dobila tudi pomembno hidroenergetsko vlogo. Prva dravska elektrarna na Fali je bila zgrajena leta 1918. Razvila se je tudi industrija, predvsem kovinska, kemična, tekstilna in lesnopredelovalna, zato je število kmečkega prebivalstva po 2. svetovni vojni padlo celo pod slovensko povprečje.

Nad Dravsko dolino
OBČINA RADLJE OB DRAVI
Mariborska cesta 7
2360 Radlje ob Dravi

T: 02 88 79 630
F: 02 88 79 640
E: obcina.radlje@radlje.si
URADNE URE OBČINSKE UPRAVE
ponedeljek od 07.30 do 14.30 ure,
sreda od 07.30 do 16.30 ure,
petek od 07.30 d0 13.30 ure,
malica do 10.00 do 10.30 ure.