OBČINA RADLJE OB DRAVI - ZGODOVINA

RADLJE Z OKOLICO OD PRAZGODOVINE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE

Marenberg se prvič v zgodovini pojavi kot gručasta vas. Razvil se je na območju s pomembno lego ob kraljevi cesti – via regia - ob križišču, kjer se pot čez prelaz usmeri proti Ivniku (Eibiswald) in ob brodu čez Dravo. Sedež marenberške gospoščine je bil marenberški grad, ki se omenja z imenom Kamen oz. Stein. V 13. stoletju ga je pozidal Albert Trušenjski – Marenberški na šentpavelski zemlji brez privoljenja Št. Pavla. Grad Marenberg se v pisnih virih prvič omenja v šentpavelski listini, ki je nastala med letoma 1193 in 1220. Marenberška gospoščina je postala pomembnejša za časa Albertovega sina Sigfrida, saj so gospodje Marenberški v 13. stoletju na Štajerskem igrali pomembno vlogo. 24. junija 1251 sta Sigfrid in njegova mati Gisela ustanovila samostan dominikank na Perweinovi kmetiji in ga obdarila s posestmi. Radlje so nastale v pokrajini, ki jo viri iz prve polovice 12. stoletja imenujejo provinca Radelach. Vas Radlje – villa Radela se prvikrat omenja v listini iz leta 1161. Ime Radlje izhaja iz slovenskega imena Radila oz. Rado in pomeni srečen. Radlje so tipična srednjeveška naselbina. Leta 1476, 1480 in 1532 so pretrpele turške plenitve. V 18. stoletju jih je zajela še ena nadloga, saj sta v trgu leta 1721 in 1727 pustošila velika požara. Zaradi tega dajejo danes Radlje videz dosti mlajše naselbine.

Trgu daje svoj pečat tudi nekdanja stavba samostana dominikank, ki je bil ustanovljen leta 1251 na Perweinovi kmetiji pri cerkvi Marijinega oznanjenja, ki se omenja že leta 1170. Samostan je večkrat pogorel in so ga zato nekajkrat prezidali. Glavna stavba je ohranjena še danes, cerkev pa so po razpustitvi samostana 1782 porušili. Vse do leta 1722 trg ni imel svoje upravne oblasti, ampak upravnika, nazadnje je bil to samostan dominikank. Omenjenega leta je priorica samostana Katarina Suzana podelila tržanom pravico, da si smejo iz svoje srede izvoliti »rihtarja«, ki mu je pripadla tudi nižja sodna oblast v trgu. V drugi polovici 19. stoletja je dobil trg pomembne upravne funkcije, saj je postal sedež cesarskega območnega sodišča, davčne uprave, poštne in telegrafske službe, okrajnega zastopstva, šolske nadzorne službe ter cesarskega notariata. V Marenbergu sta delovala dva zdravnika, ustanovljena je bila žandarmerijska postaja in nastavljen finančni nadzornik. Tu je delovala tudi podružnica cesarske poljedelske družbe, moški pevski zbor, cerkvena godba in prostovoljno gasilsko društvo. Trg je v tem obdobju štel okoli 1000 prebivalcev. K razvoju kraja je pripomogla tudi izobraženost prebivalstva in razvitost šolstva. Šolski pouk v Marenbergu se prvič omenja v zapisih v stari šolski kroniki okoli leta 1727. Šola je delovala na različnih lokacijah v trgu. 1881. se omenja 4-razredna ljudska šola, ki so jo zaradi uporabe izključno nemškega jezika pri pouku imenovali kar nemška šola. Zaradi prostorske stiske na dotedanji šoli so 13.11.1898 otvorili novo šolo, ki deluje še danes. Glede kmetijstva je bilo najpomebnejše hmeljarstvo, saj so bili na Marenberškem polju od leta 1904 obsežni nasadi hmelja. Do prve svetovne vojne se je s hmeljarstvom ukvarjalo 5 posestnikov. Po vojni pa se je ta dejavnost še bolj razširila. Sejali so še rž, pšenico, oves, ajdo, koruzo in ječmen. Veliko so pridelali tudi krompirja, katerega so izvažali v Avstrijo. Izdelovali so surovo maslo. Naši sadjarji so gojili žlahtne sorte jabolk za izvoz v Nemčijo. Precej je bilo lesne industrije, v Marenbergu je delovala še tovarna usnja in strojarna kož. V trgu Marenberg so v 30. letih 20. stoletja delovali zdravnik, advokat in notar. Poleg večinskega katoliškega prebivalstva je bilo okoli 50 protestantov, ki so imeli svojo cerkev, dograjeno leta 1908. Danes mesto Radlje ob Dravi občanu ne ponuja zgolj življenjskega prostora, ampak je tudi mesto, kjer občani lahko uresničujejo svoje različne interese. Je moderno mesto, ki se zaveda svojih korenin in na vse mogoče načine želi uskladiti staro z modernim.

Avtorica besedila: Mateja JEVŠNIK, prof.